V sredo 5. 8. 2026 je pohodniška sekcija Društva upokojencev Prečna izvedla mesečni društveni pohod, tokrat v Sotesko in njeno okolico. Zjutraj se nas je 8 pohodnic in pohodnikov zbralo pred Krajevnim domom v Prečni.  Pod vodstvom vodje pohodniške sekcije Rudija Vidmarja smo se odpeljali do Meniške vasi,  kjer sta nas pričakala naša člana, Judita in Cveto Zupančič, ki sta vodila tokratni pohod. Skupaj se je pohoda udeležilo 10 članov naše pohodniške sekcije.

Odpeljali smo se do izhodišča pohoda, ki je bilo ob rečici Radeščici, pod vasjo Podhosta. Po jutranjem okrepčilu z orehovčkom in pecivom, s katerim nas je posladkala Veronika, smo pod vodstvom Cveta Zupančiča začeli z našim pohodom.  Prečili smo naselje Podhosta in se po nekoliko strmejši poti povzpeli do markirane pohodniške poti, ki nas je, po lepo negovanem gozdu in še dokaj hladni senci, vodila  v smeri Soteske. Med pohodom smo se nekajkrat ustavili, si oddahnili in okrepčali s svojo pijačo. Z ohlajenim domačim vincem, pa nam je  postregel Kobetov Tone. Vodja pohoda Cveto pa nebi bil Cveto, če nam nebi pripravil novega presenečenja.  Ko smo se že bližali izhodu iz gozda, je nenadoma stopil  v stran in iz grmovja prinesel nahrbtnik s prijetno ohlajenim domačim belim in rdečim vincem ter drugo brezalkoholno pijačo. Ni potrebno posebej poudariti, da nam je, ob že nekoliko narasli temperaturi, pijača zelo prijala.

Ob izstopu iz gozda se je pred nami odprl lep pogled po soteški dolini in razvalinah  nekdaj mogočnega soteškega gradu. Še malo hoje po cesti, prečenju reke Krke in že smo bili pri znanem Hudičevem turnu, o katerem izvoru nenavadnega imena kroži več legend. Sledil je ogled notranjosti ruševin soteškega gradu in okrepčilo s kavico v bližnjem bifeju VagAbund.  Pot proti izhodišču našega pohoda nas je naprej peljala po lepo urejeni kolesarski in peš poti, ki je večji del speljana po gozdu.  Ob njej so nameščene lesene mize in klopi, ki smo jih izkoristili za krajše počitke in okrepčila. Pod mogočno lipo, rastočo sredi širnih travnikov, je sledilo še skupinsko fotografiranje. Še nekaj sto metrov in že smo bili pri rečici Radeščica, kjer so nas čakala že močno razgreta vozila.

Z našim pohodom smo, seveda na lastne stroške, zaključili v gostilni Henrik  v Loški vasi, kjer si je lahko vsak privoščil toplo malico po lastnem izboru.

Za lepo izbrano pohodniško pot in vodenje pohoda se Juditi in Cvetu, udeleženci pohoda lepo zahvaljujemo.

                                                                                            Tekst in foto: Ivan Dežan