← Nazaj domov

Pohod Spoznavajmo Dolenjsko in Belo krajino v organizaciji DU Črnomelj


Objavljeno

V torek, 20. 1. 2026 je Društvo upokojencev Črnomelj izvedlo pohod »Spoznavajmo Dolenjsko in Belo krajino«. 

Zbirno mesto že 102. pohoda je bilo pred gasilskim domom v Dobličah pri Črnomlju. Po podatkih organizatorjev se je pohoda udeležilo 230 pohodnic in pohodnikov, 7 iz Društva upokojencev Prečna.

Ob prihodu na izhodišče so organizatorji udeležence pohoda postregli z vročim čajem in domačimi napitki ter jih posladkali s sladkim programom.

Zbrane udeležence pohoda sta nagovorila in pozdravila g. Štefan Misja, predsednik Društva upokojencev Črnomelj in podžupan občine Črnomelj g.  Jaka Birkelbach. Zaželela sta jim lahek korak in prijetno počutje na njihovem področju.

Ker je bilo jutro dokaj hladno, se pohodniki na izhodišču nismo dolgo zadrževali. Z vodstvom pohoda smo se po dokaj strmi gozdni učni poti, mimo vinogradov,  podali v smeri vasi Grič in naprej do kraške jame Grdanji skedenj. Med potjo smo se ustavili pri Gričkem kalu in vodnjaku, ki sta pomemben del kulturne in naravne dediščine Bele krajine. Tako pri Gričkem kalu, kakor tudi pri kraški jami nam je g. Starc podrobno povedal in opisal  zgodovinske zanimivosti teh dveh naravnih spomenikov. Kraška jama Grdanji skedenj je bila nekoč zatočišče domačinov v času turških vpadov. Vanjo so se zatekali hajduki, lovci, živali. Jama je pomembno zatočišče netopirjev in arheološko najdišče. Učna pot ponuja čudovito povezavo med zgodovino in naravnimi lepotami območja.

Sledil je še nekoliko daljši spust do Doblič, kjer smo tradicionalno zaključili z našim pohodom.

 Ob vračanju proti domu smo se udeleženci pohoda iz našega društva, na povabilo našega člana Petra Županca, ustavili v njegovi vikendici v Kotu pri Semiču. Peter nas je prijazno sprejel in nas presenetil s toplo malico in dobro  belokranjsko kapljico. Zahvalili smo se mu za prijaznost in gostoljubje ter se polni lepih vtisov, dobre volje in novih moči vrnili na svoje domove.

                                                                                   Tekst in foto: Ivan Dežan