V sredo, 4. 6. 2025 je pohodniška sekcija Društva upokojencev Prečna, izvedla junijski društveni pohod. Organizatorja in vodji tokratnega pohoda, ki je zajemal manjši del belokranjskih zgodovinskih znamenitosti, sta bila člana našega društva, Igor Majerle in Anica Kovačič.
Zjutraj smo se zbrali na železniški postaji Bršljin v Novem mestu in se z vlakom odpeljali v Belo krajino, do železniške postaje Otovec. Pohoda, ki je potekal v smeri vasi Rožanec in po gozdu do cerkvice sv. Jurija nad Rožancem, se je udeležilo 21 pohodnic in pohodnikov.
Po ogledu zunanje okolice cerkvice sv. Jurija, zgrajene v 13. stoletju, ki stoji na s kamnitim obzidjem obdanem pokopališču, smo se spustili nekoliko nižje, do bližnjega antičnega mitreja. Ob krajšem postanku, namenjenem osvežitvi in okrepčilu, nam je Igor prebral nekaj zanimivosti o antičnem mitreju. Po asfaltni cesti smo se nato sprehodili skozi vas Rožanec in preko vasi Lokve nadaljevali do spomenika narodnemu heroju Francu Rozmanu – Stanetu. Tudi tu nam je Igor prebral nekaj zgodovinskih dejstev in zanimivosti o narodnem heroju. Na povratku proti vinski gorici Rodine, nas je v naselju Lokve pričakal naš predsednik Drago Sikošek, ki se nam je pridružil tudi po zaključku pohoda. V krajšem nagovoru je izrazil zadovoljstvo na organizacijo in udeležbo pohoda in pohvalil delo društvene pohodniške sekcije.
Pot smo nadaljevali skozi vas Sela pri Otovcu in po krajšem vzponu prispeli do Majerletove zidanice v vinorodni gorici Rodine. Ob bogatem narezku, domačem kruhu, odlični domači kapljici in seveda nepogrešljivi kavici, s čimer sta nas pogostila Anica in Igor, smo zaključili z našim pohodom. Po slabih dveh urah počitka, sproščenega pogovora in ogleda bližnje okolice, smo se gostiteljema zahvalili za gostoljubje in trud, ter se po gozdni poti spustili do železniške postaje Otovec. Polni dobre volje in prepričanja, da smo zopet nekaj storili za naše društvo, za dobro počutje in zdravje, smo se vkrcali na vlak, ki nas je varno pripeljal na izhodiščno železniško postajo v Bršljinu.
Zapisal: Ivan Dežan













