← Nazaj domov

Pohod Spoznavajmo Dolenjsko v organizaciji DU Kočevje


Objavljeno

V torek, 20. 5. 2025 je Društvo upokojencev Kočevje izvedlo meddruštveni pohod spoznavajmo Dolenjsko. Pohodniki smo se ob 8. uri zbrali na parkirišču DU Kočevje, kjer so nas pozdravili in nagovorili: predsednica DU Kočevje, župan občine Kočevje in vodja pohoda, ki je na kratko predstavila  pohodniško pot in zanimivosti, ki jih bomo pohodniki na pohodu obiskali. Poudarila je, da je tokratni pohod posvečen spominu 80. obletnice konca druge svetovne vojne, v kateri je poseben pečat pustilo tudi mesto Kočevje. Po podatkih organizatorja se je pohoda udeležilo okoli 190 pohodnic in pohodnikov, 8 iz Društva upokojencev Prečna.

Ob lepem sončnem vremenu nas je pot vodila po obronkih mesta Kočevje, v smeri učne gozdne poti Rožni studenec, ki je najstarejša učna pot na Kočevskem. Pot ima izhodišče v Kočevju na Marofu, kjer je na ogled forma viva kiparja Staneta Jarma. Tri kilometre dolga gozdna učna pot pohodnika popelje skozi gozd do reke Rinže, Mrzlega studenca in v krogu nazaj do izhodišča.

Po dobri uri hoje smo se za krajši čas ustavili v manjšem mestnem parku, se nekoliko odpočili  in okrepčali z malico iz nahrbtnika. Na poti do izhodišča pohoda smo se ustavili še v pokrajinskem muzeju Kočevje, ki domuje v nekdanjem sokolskem, danes Šeškovem domu. Predstavnica doma nam je predstavila zgodovinski del, danes kulturnega spomenika državnega pomena. Dom je znan tudi po tem, da je v njem oktobra 1943 zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda.

S pohodom smo zaključili na balinišču ob domu DU Kočevje, kjer so nas pričakale, s sladkimi dobrotami  bogato obložene mize. Z energičnin plesom  “Hajde da ludujemo” je vse prisotne prijetno presenetila plesna skupina Zimzelenke. Za lep nastop smo se jim zahvalili z bogatim aplavzom. Kot ponavadi smo tudi tokrat pohod zaključili s strumno zapeto pohodniško himno in si rekli nasvidenje na naslednjem pohodu, ki ga bo v mesecu juniju organiziralo DU Podgorje – Stopiče.

                                                                         Tekst in slike: Ivan Dežan